Grad Dravograd (Traburg) se je nahajal na vzpetini nad mestom Dravograd. Grad Dravograd je bil postavljen na strateškem mestu, od koder je varoval prehod preko Drave in prehod iz Dravske v Labotsko dolino. Danes so od njega ostale le še ruševine.

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 2. septembra 1997. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti. Prvič se omenja leta 1177 kot castrum Trachburck. Ohranjeni so eskarpni zidovi proti jugu in ena trinadstropna stena na severni strani. Na to steno se navezujejo ostanki obodnih zidov. 

Grad so v fevd dobili Pffanberški, za njimi fevdniki Vovbrški, nato Hochenlochi. Leta 1304 so gospoščino kupili Goriško-tirolski grofje. Do izumrtja goriško-tirolskih so imeli gospoščino v fevdu Konrad Aufensteinski. Leta 1355 so postali lastniki dravograjskega gradu Habsburžani.

Grad so leta 1387 kupili Celjski grofje, po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel v deželnoknežjo last. Grad in gospoščino so upravljali številni oskrbniki in zastavni najemniki. Leta 1469 je bil zastavni najemnik gradu, urada in mitnice Andrej Višprijski (Weyspriach), nato je leta 1478 to bil Ahac von Ernau. Leta 1613 je gospoščina spet postala cerkvena posest, ko jo je kupila škofija, pozneje pa ga je leta 1628 prevzel šentpavelski benediktinski samostan. V drugi polovici 18. stoletja je grad pogorel, a so ga obnovili. V 19.stoletju je verski sklad grad prodal grofu Alojzu Khuenburgu, leta 1838 pa ga je ta prodal pl. Davidu Sumreicherju, ki ga je 1846 opustil in ga pustil propasti v razvalino.