Przegląd
Grad Hrastovec leži v naselju Hrastovec v Občini Lenart. Ime je dobil
po drevesni vrsti, hrastu, saj je le-ta v preteklosti prevladoval v
okoliških gozdovih. Naselje Hrastovec se prvič omenja v pisanih virih leta 1265. Omembo
Hrastovca tako zasledimo v deželnoknežjem urbarju. Iz njega je razvidno,
da je dobival deželni knez po sodni oddaji letno po eno svinjo od vsake
vasi, pripadajoče mariborskemu deželnemu sodišču, v katerega je spadalo
tudi naselje Hrastovec. Istega leta (1265) se tako prvič tudi omenja
grad Hrastovec, ki je bil sestavljen iz dveh stolpov ter obdan z
globokim jarkom. Že deset let pred tem, leta 1255, se v listini
Friderika mlajšega Ptujskega omenja kot priča Ulrik s Hrastovca (Vlricus
de Hage). Hrastovec se ponovno omenja leta 1294, ko je kot dobrotnica
cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu omenjena Adelhajda s
Hrastovca. Za Ulrikom je bil naslednji lastnik Hrastovca njegov brat
Gunter Hrastovški (1346 – 1376). Sami začetki utrdbe na lokaciji gradu
bi lahko segali že v drugo polovico 10. stoletja. V tem času so se
namreč prenehali madžarski pohodi in vpadi čez osrednjo Slovenijo.
Vsekakor pa je na tem mestu do 15. stoletja stal le manjši dvor, saj se
leta 1457 Hrastovec prvič omenja kot grad in gospoščina (veste und
gschloss Gutenhag).
Prvi znani lastniki gospostva Hrastovec so bili Hrastovški, iz katerih
pa se je preneslo lastništvo in upravljanje gospostva na družino
Herberstein. Ker pa je leta 1421 Günter Herberstein umrl brez
naslednikov, so novi upravljalci gospostva Hrastovec postali Holeneški.
Pod Henrikom Holeneškim se leta 1443 grad prvič imenuje kot utrdba
(veste Gutenhag). Holeneški so gradu in podložnikom v Močni, Ruperčah in
Jablancah pridobili pravico krvnega sodstva. To pravico so dobili leta
1447, ko je 11 bil njegov gospodar Andrej Holeneški. Andrej Holeneški je
pri vladarju Frideriku III. dosegel da je sosednji Lenart istega leta
(1447) dobil trške pravice. S tem, je Lenart dobil pravico do sedmih
živinskih sejmov na leto in tedenski tržni dan. Trški sodnik, ki so ga
volili vsi polnopravni tržani, potrjeval pa ga je hrastovški graščak,se
sicer omenja v Lenartu že od leta 1332.
Zgodba v romanu Ožbalta Ilauniga govori nesrečni ljubezni med
gospodarjem Hrastovca Friderikom Herbersteinom in Agato Nurnberger iz
gradiča Štralek. Po mnenju Friderikove matere je bila Agata prenizkega
stanu, da bi s poročila z njim, zaradi česar je nasprotoval poroki med
njima. Kljub vsemu sta se Agata in Friderik na skrivaj poročila v
Jakobovi cerkvi, ki se je nahajala v Lormanju. Maščevanje matere je bilo
grozeče saj je ob Friderikovi odsotnosti dala Agato obdolžila
čarovništva, jo zaprla in obsodila na obglavljanje ter sežig trupla na
grmadi. Ne mestu kjer bi se naj to zgodilo je dal Friderik Herberstein
postaviti črni križ.
Galeria
6 images
Dodaj recenzję
Musisz być zalogowany, aby przesłać recenzję.