Posestvo Drnča (Lambergh Château & Hotel) se v literaturi omenja že okoli 11. stoletja. Takrat je bil v rokah Iwana z Zgoše. Nato so se lastniki menjali, kot zadnji pa so dvorec dobili v last grofje Lambergi. Od tod izvira tudi ime dvorca. Jakob II Lamberg je leta 1531 celotni dvorec prenovil. Od tedaj izhaja današnji renesančni pridih dvorca. Izdelati je dal lesene stropove in kamnite stopnice, ki so še danes na ogled. V spominski plošči na pročelju dvorca pa je dal vklesati njegovo življenjsko vodilo: »Bog, daj srečen konec!«

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti. 

Po koncu druge svetovne vojne sta bila lastnika dvorca Drnča baronica Josephine Baronin Baillou in baron Raoul Baillou. Raoul je vodil biblični krožek, kjer so možje prebirali Sveto pismo ob njihovih snidenjih. Baronica je bila zelo izobražena ženska in je obvladovala nemški jezik. Med domačini je imela velik ugled. Pogosto si je prizadevala reševati partizanske borce iz zapora v Begunjah. Oba sta imela jugoslovansko državljanstvo, vendar kljub temu sta morala zapustiti dvorec, saj so njuno premoženje nacionalizirali. Danes je dvorec imeniten hotel. Renesančni dvorec Lamberg je bil prenovljen leta 2011. Danes lahko najdete v njem devet luksuzno opremljenih sob, iz katerih imate lep pogled na grajski park in Julijske Alpe.